Repnice so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Slednje je nanašalo sklade bolj in manj finega peska, ki se je skozi čas zbil in omogočil domačinom izkopavanje tovrstnih naravnih shramb za živila.

Kramp in lopata kot glavno orodje

Pri tem niso uporabljali gradbenih materialov, razen pri zazidavanju vhoda, ki je moral biti še posebno utrjen, da je repnico varoval pred zunanjimi vplivi vremena. Kopanje je bilo zahtevno opravilo. Pri delu so uporabljali kramp in lopato, samokolnico za odvažanje peska in posebno strgalo, s katerim so zravnali in oblikovali stene in strop.
Zanimivost orodja je, da so morali krampe vsak dan kovati, ker so se pri kopanju zelo zbrusili in so postali neuporabni. Ime so dobile po repi, ki so jo ljudje poleg drugih poljskih pridelkov shranjevali v njih. Repnice so včasih uporabljali predvsem za shranjevanje pridelkov. Zaradi stalne vlage okoli 95% in temperature okoli 8°C so bile v obdobju, ko ni bilo hladilnic in hladilnikov, najprimernejši prostor za shranjevanje.

Z velikostjno in količino repnic se je kazal tudi status kmetije

Ljudje pripovedujejo, da so tam spravljena jabolka ostala sveža in čvrsta do naslednje letine. Manjše kmetije so imele le skromnejše repnice, večje in premožnejše pa so jih imele tudi več, vsako za posebno vrsto pridelkov. Uporabljali so jih tudi za kuhanje in shranjevanje žganja, mesa in drugih živil.
Prav so prišle tudi med vojno, ko so se domačini skrivali v njih in skozi podzemne rove ob nevarnosti pobegnili iz hiše v gozd. Velika prednost pa je bila tudi ta, da pri gradnji repnic ljudje niso potrebovali gradbenega materiala. Njihovo uporabo lahko primerjamo s t. i. zemljankami - luknjami, izkopanimi v njive, kamor so ljudje, ki na svojih posestvih niso imeli možnosti kopanja repnic, tudi shranjevali ozimnico.

Repnice so v naših krajih v uporabi še danes

Repnice so bile v nasprotju z zemljankami dlje obstojne, bile so bližje domačijam in tudi dostop do pridelkov je bil enostavnejši. Zaradi vseh prednosti so jih nekateri tudi najemali za shranjevanje svojih pridelkov. Veliko repnic je še vedno sredi vinogradniških območij in mnoge med njimi so imele leseni predprostor.

To je bil občasen gospodarski objekt in je bil namenjen za hrambo škropiva, apna in orodja. Na naši kmetiji imamo tri repnice, ki jih uporabljamo za shranjevanje in staranje naših odličnih vin. Dve sta že starejšega letnika in sta že bili skopani ko smo kupili kmetijo, tako da smo jih le obnovili in na novo pozidali vhod. Eno pa smo skopali na novo iz vinske kleti.